X

Mnenja, priporočila in predlogi sveta

Svet v skladu z določbami Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom) daje mnenja, priporočila in predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami na tem področju.

Agencija lahko glede zadev s področja elektronskih komunikacij svet zaprosi za mnenje. Mnenja, priporočila in predlogi sveta za agencijo niso zavezujoči, mora pa se do njih opredeliti.


Pripombe na predlog Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) - EPA: 667 - VI

Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije je na več sejah obravnaval osnutek predloga ZEKom-1 in s svojimi pripombami sodeloval v javni razpravi. Ministrstvo je večino pripomb Sveta pri pripravi ZEKom-1 upoštevalo. Kljub temu je ostalo nekaj pripomb, ki zahtevajo širši družbeni in politični premislek pri sprejemanju ZEKom-1.

 

Člen 203(3), 1. točka

Prva točka III. odstavka 203. člena predloga ZEKom-1, ki se v predlogu glasi: »nujnih tehničnih ukrepov za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev (npr . izogibanje zgostitvi prometa)«, naj se spremeni v:

»nujnih tehničnih ukrepov za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev v primeru zgostitve prometa, pri čemer se enake vrste prometa obravnavajo enakovredno«.

Obrazložitev:

Izjeme, ko operaterji omrežij, ki izvajajo storitev dostopa do interneta, in izvajalci storitev dostopa do interneta lahko odstopajo od načel odprtega in nevtralnega značaja interneta, morajo biti zakonsko določene in temeljiti na načelu sorazmernosti. V predlogu ZEKom-1 je predvideno, da se nujni tehnični ukrepi za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev, z vidika nevtralnosti interneta, izvajajo v primeru zgostitev prometa in v primeru prekomernega zasega prenosnega medija – kanala. Svet meni, da prekomerno zaseganje prenosnega medija – kanala, spada na področje ohranjanja celovitosti in varnosti omrežij in storitev (kar ureja druga točka istega odstavka). Zato predlaga, da se prva točka III. odstavka 203. člena predloga ZEKom-1 omeji zgolj na izvajanje nujnih tehničnih ukrepov za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev v primeru zgostitve prometa.
Z omejitvijo zgolj na zgostitve prometa, se preprečuje možnost, da bi operaterji omrežij, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, ali izvajalci storitev dostopa do interneta ukrepe iz prve točke III. odstavka 203. člena po svoje razlagali in uporabljali. Sprememba, ki jo predlaga Svet, nadalje določa, da morajo operaterji ali izvajalci storitev dostopa do interneta izjemo uveljavljati nediskriminatorno in ves promet obravnavati enakopravno. Ukrep morajo umakniti takoj, ko v omrežju ni več zgostitev. Dopolnilo pa ne sme omejevati operaterjev ali izvajalcev storitev dostopa do interneta pri upravljanju omrežja za namen zagotavljanja prenosa in dostopa.
Izjema v prvi točki določa, da je v primeru zgostitve prometa, ki mora biti posredovan brez zakasnitev (npr. VoIP), nemoteno posredovan, medtem ko je preostali promet lahko ustrezno zakasnjen.
Operaterji omrežij, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, in izvajalci storitev dostopa do interneta si morajo prizadevati za izogibanje zgostitvam prometa z zadostnimi investicijami v prenosne kapacitete.

 

Člen 203(3), 2. točka

Druga točka III. odstavka 203. člena predloga ZEKom-1, ki se v predlogu glasi: »nujnih ukrepov za ohranjanje celovitosti in varnosti omrežij in storitev (npr. odpravljanje neupravičenega prekomernega zasega prenosnega medija – kanala)«, naj se spremeni v:

»nujnih ukrepov za ohranjanje celovitosti in varnosti omrežij in storitev operaterja omrežja oziroma izvajalca storitev dostopa do interneta ali terminalske opreme končnega uporabnika«

Obrazložitev:

Izjema v drugi točki je namenjena ohranjanju celovitosti in varnosti omrežij ali terminalske opreme končnih uporabnikov. Promet, ki ogroža celovitost in varnost omrežja, je lahko promet iz računalnikov, ki so del botnet in se uporabljajo za porazdeljen napad z zavrnitvijo storitve (angl. Denial Of Service – DoS). Kršitev celovitosti in varnosti terminalske opreme predstavlja na primer promet, s pomočjo katerega tretja oseba (heker) brez predhodne vednosti in dovoljenja uporabnika gleda, kopira ali spreminja podatke na uporabnikovi terminalski opremi (računalniku). Ukrep mora biti sorazmeren in omejen zgolj na promet, ki ogroža celovitost in varnost, ter umaknjen takoj, ko takšnega prometa ni več. Ukrepi za ohranjanje celovitosti in varnosti so mišljeni v ožjem smislu in niso namenjeni varovanju interesov tretjih oseb. Ukrepi za celovitost in varnost vključujejo tudi blokado odhodnih neželenih komunikacij (spam) s strani operaterjev omrežij, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, ali izvajalcev storitev dostopa do interneta.

Med ukrepe za celovitost in varnost omrežij in storitev spada tudi izvajanje ukrepov za odpravljanje neupravičenega prekomernega zasega prenosnega medija – kanala.

 

Člen 203(3), 3. točka

Tretja točka III. odstavka 203. člena predloga ZEKom-1, ki se v predlogu glasi: »nujnih ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij v skladu s 158. členom tega zakona«, naj se spremeni v:
»ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij do končnih uporabnikov v skladu s 158. členom tega zakona, pri čemer mora uporabnik podati predhodno soglasje«

Obrazložitev:
Izjema v tretji točki je namenjena omogočanju omejevanja ali blokiranja neželenih komunikacij, kot so opredeljene v 158. členu tega zakona. Določba je razširjena s predlogom za predhodno soglasje za izvajanje ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij s strani končnega uporabnika, ki mora podati soglasje za omejevanje neželenih komunikacij, kot jih določa 158. člen tega zakona.

 

Novi odstavek 203(4)

Za III. odstavkom 203. člena se doda novi IV. odstavek, ki se glasi:
»Če je kršitev celovitosti in varnosti omrežja ali storitve ali terminalske opreme končnega uporabnega iz druge točka prvega odstavka posledica prometa, ki izvira iz terminalske opreme končnega uporabnika, operater omrežja, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, ali izvajalec storitev dostopa do interneta, o ukrepih za omejevanje, zadrževanje ali upočasnjevanje prometa obvesti končnega uporabnika, da lahko ta sam prekine kršitev. Kadar zaradi nujnosti ukrepanja obveščanje končnega uporabnika ni mogoče izvesti pred izvedbo ukrepov, operater ali izvajalec storitev končnega uporabnika obvesti o izvedenih ukrepih takoj, ko je mogoče. V primeru, ko se kršitev nanaša na končnega uporabnika drugega operaterja ali ponudnika storitev, se prvi stavek tega odstavka ne uporablja.«
Obrazložitev:
Namen novega odstavka je zagotoviti, da se v postopke izvajanje nujnih ukrepov za ohranjanje celovitosti in varnosti vnesejo ustrezna varovala, ki omejujejo posege operaterjev omrežij, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, ali izvajalcev storitev dostopa do interneta pri omejevanju, zadrževanju ali upočasnjevanju prometa zaradi kršitev celovitosti in varnosti omrežij. Operaterji ali izvajalci storitev bodo lahko skladno s tem odstavkom le v zelo omejenih primerih blokirali promet na primer iz botneta v njihovem omrežju, po predhodni seznanitvi končnega uporabnika, iz čigar terminalske opreme (računalnika) promet izvira, ki bo imel s tem tudi sam možnost zaustaviti prenos prometa. Takšen postopek je predviden, da bi preprečili primere izključitve zasebnih omrežij iz interneta, če je v takšnem omrežju računalnik, ki je del botneta. S tem bo imel administrator zasebnega omrežja možnost, da bo sam izključil okuženi računalnik.

 

Novi odstavek 205(2)

Za I. odstavkom 205. člena se doda novi II. odstavek, ki se glasi:

»Agencija mora opraviti javno posvetovanje o programu dela agencije.«

Obrazložitev:

Svet je pri izvajanju svojih zakonskih pristojnosti, na osnovi katerih podaja mnenje k programu dela in finančnemu agencije ter vrednosti tarife, ugotovil, da je proces priprave omenjenih dokumentov premalo pregleden. Zato je agenciji podal predloge za večjo preglednost delovanja. Ker pa agencija nima ustreznih zakonskih zavez za preglednost pri pripravi in sprejemanju programa dela in finančnega načrta ter tarife, se je Svet zmeraj znova znašel v položaju, ko o teh pomembnih dokumentih ni mogel opraviti kakovostne razprave.

Javna obravnava programa dela agencije je nedvomno primer dobre prakse, uveljavljen pri drugih evropskih regulatorjih, zato menimo, da bi tovrstni praksi morala slediti tudi agencija, za kar je potrebno zagotoviti ustrezno zakonsko podlago.

Določbe 204. člena, ki opredeljujejo javnost dela na področju elektronskih komunikacij, opredeljujejo javnost dela le za »sprejemanje ukrepov, ki bodo pomembno vplivali na ta trg, ter sprejemanje predpisov«, nikakor pa tega ne opredeljujejo za program dela agencije. Zato Svet meni, da je potrebno dopolniti 204. člen, ki opredeljuje javnost dela agencije.

 

Splošne pripombe na predlog ZEKom-1

Zakon premalo pozornosti posveča neodvisnosti agencije. V mnogih članicah Evropske unije je zakonsko omejeno kadrovanje članov individualnih ali kolektivnih organov odločanja (in vodenja) neodvisnih regulatorjev z vidika njihove neodvisnosti od igralcev na trgu (operaterji, izvajalci storitev, pomembni dobavitelji, ipd.). Mnoge članice omejujejo tudi zaposlovanje vodstvenih kadrov regulatorjev po izteku njihovega mandata (npr. za obdobje štirih let).

Za agencijo, ki regulira ne le konvergenčne storitve elektronskih komunikacij in medijev, pač pa tudi pošto in elektronske komunikacije, je sedanji način vodenja agencije z individualnim organom vodenja in odločanja neustrezen, saj ne zagotavlja zadostne neodvisnosti, preglednosti in objektivnosti regulatornih odločitev. Na tovrstne zadržke opozarjajo tudi neodvisne študije1. Zato bi bilo smiselno z ZEKom-1 uvesti kolektivni organ odločanja, ki bi zagotovil večjo neodvisnost agencije in kakovost njenih odločitev. Svet agencije, kot ga uvaja ZEKom-1, ne zagotavlja zadostne neodvisnosti in kakovosti odločitev agencije, na kar je Svet opozoril že v prvi javni obravnavi osnutka predloga ZEKom-1. Svet zato apelira na poslance Državnega zbora, da skrbno pretehtajo primernost ureditve zagotavljanja neodvisnosti agencije v predlogu ZEKom-1.

 

Opombe k besedilu:

  1. Hans Bredow Institute for Media Research / Interdisciplinary Centre for Law & ICT (ICRI), Katholieke Universiteit Leuven/Center for Media and Communication Studies (CMCS), Central European University / Cullen Interna-tional / Perspective Associates (eds., 2011): INDIREG. Indicators for independence and efficient functioning of audiovisual media services regulatory bodies for the purpose of enforcing the rules in the AVMS Directive. Study conducted on behalf of the European Commission. Final Report. February 2011

KOMENTARJI


ODDAJ SVOJ KOMENTAR

Ime in priimek

Elektronski naslov

 

Komentar

 
  Nazaj

Name:
Email:
Subject:
Message:
x